Globalna kampanja za pravice žensk odmeva v Ljubljani

#OurStoryIsOne (Naše zgodbe so skupne) povezuje slovenska prizadevanja s svetovnim bojem za enakost

23. avgusta 2024 je center Baha’i v Ljubljani postal središče zbliževanja pripovedi o enakosti spolov. Dogodek, ki je bil del mednarodne kampanje #OurStoryIsOne, je opozoril na prizadevanja žensk z različnih koncev sveta in te izkušnje povezal s trenutnim bojem za pravice žensk v Sloveniji. To srečanje ni bilo le razprava, temveč globok poziv k solidarnosti, ki je poudaril, da boj za enakost spolov presega meje, kulture in religije.

Izvor #OurStoryIsOne: zapuščina upora

Kampanja #OurStoryIsOne se je začela kot poklon desetim pogumnim ženskam Baha’i, ki so bile usmrčene 18. junija 1983 v Širazu v Iranu. Te ženske, med katerimi je bila najmlajša stara le 17 let, so bile tarča zaradi svoje vere, ki spodbuja enakost moških in žensk – ideje, ki je bila v ostrem nasprotju s takratnim režimom. Kljub mučenju in večmesečnem zaporu se nobena od teh žensk ni odpovedala svojemu prepričanju, kar je privedlo do njihove usmrtitve v grozljivem spektaklu.

Mohammad in Farzaneh Moghimi, brat in sestrična Zarrin Moghimi, ene od desetih žensk, usmrčenih leta 1983

Kampanja je od takrat prerasla v globalno gibanje, katerega cilj je ozaveščanje o preganjanju žensk in širšem boju za enakost spolov. Z njo želimo počastiti spomin na te ženske in okrepiti njihovo zapuščino upora ter potegniti vzporednice med njihovimi izkušnjami in izkušnjami neštetih drugih žensk, ki se danes soočajo s podobnimi izzivi. Farzaneh in Mohammad Moghimi, brat in sestrična ene od desetih usmrčenih žensk, sta v okviru te kampanje pripotovala s Švedske, kjer zdaj živita kot učiteljica oziroma upokojeni filmar. Njuno poslanstvo je deliti svojo zgodbo, spodbujati mednarodno solidarnost in navdihovati ukrepe v nenehnem zavzemanju za pravičnost in enakost, zlasti za pravice žensk.

Na začetku konference je gospa Farzaneh Moghimi predstavila ganljivo zgodbo o svoji sestrični Zarrin Moghimi, eni od desetih usmrčenih žensk Baha’i, ki se jih spominja kampanja #OurStoryIsOne. Začela je z razmislekom o presunljivi pesmi Martina Niemöllerja in poudarila pomen njegovih besed v današnjem globalnem kontekstu. Nato je gospa Moghimi delila vrsto diapozitivov, ki so obravnavali temeljne nauke vere Baha’i in poudarili načela, za katera so te ženske dale svoja življenja, vključno z enotnostjo v različnosti, harmonijo med znanostjo in vero ter odpravo vseh oblik predsodkov. Posebej odmevna je bila prispodoba, ki je enakopravnost med moškimi in ženskami primerjala z dvema kriloma ptice – obe sta bistveni za napredek človeštva. Predstavitev se je zaključila z udarnima citatoma Martina Luthra Kinga mlajšega, ki je občinstvo spomnil, da “največja tragedija ni zatiranje in krutost slabih ljudi, ampak molk dobrih ljudi”, in da “si na koncu ne bomo zapomnili besed naših sovražnikov, ampak molk naših prijateljev”. Poleg tega je bil predvajan polurni videoposnetek, ki predstavlja življenja desetih žensk, s posebnim poudarkom na Zarrin Moghimi. Video je vključeval ganljive posnetke intervjujev z njenimi starši, ki so bili tudi sami zaprti zaradi svoje vere. S tema predstavitvama nismo le počastili spomina na teh deset žensk, ampak smo udeležence spodbudili k poglobljenemu razmišljanju o vrednotah pravičnosti, enakosti in enotnosti.

“Svet človeštva ima dve krili – eno je žensko, drugo moško, in šele ko sta obe krili enako razviti, lahko ptica poleti. Če je eno krilo šibkejše, let ni mogoč.” – ‘Abdu’l-Bahá

Farzaneh Moghimi je v svojem govoru na ljubljanskem dogodku razmišljala o globoki osebni in kolektivni bolečini te zgodovine: “19. junij 1983 je dan, ki ga ne bom nikoli pozabila. Življenje moje družine se je porušilo, ko smo izvedeli, da je bila moja sestrična skupaj z devetimi drugimi ženskami usmrčena. Dobili so več priložnosti, da se odpovejo svoji veri in živijo, vendar so vsakič zavrnili in trdno vztrajali v svoji veri v enakost. Njihov pogum, tudi spričo smrti, bi moral biti navdih za vse nas.”

Povezovanje globalnih in lokalnih naporov

Gospa Sonja Lokar – predsednica Ženskega lobija Slovenije

Namen dogodka v Ljubljani je bil premostiti vrzel med temi globalnimi pripovedmi in specifičnimi izzivi, s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Z vrsto predstavitev, razprav in osebnih pričevanj je dogodek poudaril univerzalnost boja za pravičnost in zlasti enakost spolov, hkrati pa izpostavil edinstvene kontekste, v katerih se bijejo.

Gospa Sonja Lokar, predsednica Ženskega lobija Slovenije, je predstavila pronicljivo analizo, kako ta globalna vprašanja odmevajo v slovenskem kontekstu. Izpostavila je povezavo med izkušnjami žensk v Iranu in v Sloveniji v burnih časih razpada nekdanje Jugoslavije. “Te ženske se niso želele odreči ideji, da je človeštvo ena družina, da smo del enega sveta,” je pripomnila gospa Lokar in razmišljala o skupni človeški želji po enakosti in pravičnosti. “Če hočemo zgraditi takšen svet, ne smemo gledati stran. Ne le mi kot posamezniki, tudi skupnost ne sme gledati stran.”

V nadaljevanju je spregovorila o posebnih izzivih, s katerimi so se ženske v Sloveniji soočale in se še vedno soočajo, zlasti na področju politične zastopanosti in socialne enakosti. “V zadnjih tridesetih letih smo v Sloveniji doživeli napredek, ki pa je bil počasen in težko izbojevan. Ženske so se morale organizirati prek političnih meja in si prizadevati za spremembe, kot je uvedba spolnih kvot. Danes je v našem parlamentu približno 40 % žensk, vendar se boj s tem ne konča. Vsakdanje življenje je še vedno polno izzivov in vsaka zmaga ni nikoli trajna – za ohranitev in napredek naših pravic sta potrebna stalna budnost in prizadevanje.”

Lokalne perspektive: Slovenske ženske spregovorijo

Mag. Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem

Mag. Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem, je prispevala k lokalni perspektivi in delila svoje izkušnje kot ženska na vodilnem položaju v slovenskem političnem prostoru. V svojem govoru je poudarila pomen stalnega zagovorništva in potrebo po tem, da ženske uveljavijo svojo prisotnost na vseh področjih javnega življenja. “Ženske v Sloveniji imamo dober položaj glede pravic, vendar se moramo zavedati, da nam to ni dano za vedno, temveč se moramo zanj boriti,” je dejala mag. Lesjak in s tem okrepila misel, da enakost spolov ni nekaj danega, temveč nenehna bitka.

Gospa Jana Czerny je nagovorila zbrane

Mag. Lesjak je razpravljala tudi o edinstvenih prednostih, ki jih ženske prinašajo v vodstvene vloge, in poudarila, da je njihov pristop pogosto bolj celosten in usmerjen v srce. “Ko prevzemamo vodstvene vloge, to počnemo z občutkom poslanstva, ne le kot službo. Ta pristop je ključnega pomena v politiki, kjer sta empatija in močan občutek za pravičnost bistvena za oblikovanje politik, ki koristijo vsem.”

Gospa Jana Czerny, edina certificirana inštruktorica metode Wim Hof v Sloveniji, je predstavila drugačen, a prav tako prepričljiv pogled. Izpostavila je prepletanje telesnega in duševnega zdravja z enakostjo spolov ter poudarila pomen samopomoči za ženske. “Ženske opolnomočim, da v sebi najdejo moč, s katero lahko spremenijo svoje življenje. To je lahko reči, veliko težje pa je to storiti. Vsaka ženska ima v sebi plamen – ta plamen mora močno zasijati,” je pozvala gospa Czerny. Njeno sporočilo se je ujemalo s širšo temo dogodka: da se resnična enakost začne z opolnomočenjem posameznika.

Boj afganistanskih žensk: Pretresljivo pričevanje

Dekleta iz Kabula v Afganistanu so na sestanku spregovorila tudi prek Zooma

Posebej ganljiv je bil del dogodka, ko sta se prek video povezave pridružili dve mladi ženski iz Afganistana, kar je bilo v velikem nasprotju z napredkom, o katerem so govorile slovenske govornice. Njuni pričevanji sta prikazali pretresljivo sliko življenja v represivnem režimu, ki je ženskam odvzel osnovne pravice in svoboščine.

“Vsakič, ko grem ven, se bojim – bojim se za svoje življenje. Želim uživati v življenju, želim biti otrok, želim voziti kolo, želim iti na univerzo,” je povedala ena od mladih Afganistank. Njene besede so občinstvo soočile s kruto resničnostjo, s katero se vsak dan spoprijemajo milijoni žensk v Afganistanu. “Od talibanskega prevzema oblasti pred tremi leti so univerze za ženske zaprte. Vendar vem, da je izobrazba edina stvar, ki mi lahko pomaga, zato si jo bom prizadevala pridobiti za vsako ceno.”

Ta pričevanja so bila močan opomin na nujnost globalne solidarnosti v boju za pravice žensk. Izrazito nasprotje med izkušnjami žensk v Afganistanu in Sloveniji je poudarilo tako napredek, ki je bil dosežen, kot tudi razdaljo, ki ostaja v globalnem boju za enakost.

Poziv h globalni in lokalni solidarnosti

Dr. Ebadi na obisku v Sloveniji leta 2018

Dr. Ebadi nagovor na konferenci prek Zooma

Vrhunec večera je bil video nagovor Nobelove nagrajenke za mir Dr. Shirin Ebadi, ki je v živo spregovorila o trenutnem stanju človekovih pravic in pozvala k nadaljnjemu aktivizmu. “Zakoni v Iranu temeljijo na predsodkih in nepravičnosti glede rase, vere in spola,” je dejala Dr. Ebadi. V nadaljevanju je spregovorila o širših posledicah teh krivic in poudarila, da se verske manjšine v Iranu, zlasti baha’iji, soočajo s hudim preganjanjem, še posebej težka pa je usoda žensk.

Dr. Ebadi je poudarila vztrajnost in pogum žensk Baha’i, ki so se po islamski revoluciji odločno in mirno zavzemale za svoje pravice in prepričanja, pogosto za veliko osebno ceno. Navedla je ganljive primere desetih žensk, ki so v središču kampanje #OurStoryIsOne, tudi Mahvash Sabet in Fariba Kamalabadi, dveh pripadnici Baha’i, ki sta bili prvič aretirani leta 2007 in obsojeni na deset let zapora. Kljub izteku prve kazni sta bili obe ženski leta 2022 ponovno aretirani in trenutno prestajata še eno desetletno zaporno kazen.

Dr. Ebadi je dejala: “Leta 2022 se je v Iranu začelo gibanje ‘Ženska, življenje, svoboda’ … Vse, kar zahtevajo, je demokratična, sekularna vlada in pravica do odločanja o tem, kako bodo živele. Iranci si želijo pravičnosti in enakosti za vse svoje sodržavljane in vem, da nam bo uspelo.”

Govor dr. Ebadi je povezal različne niti večera in poudaril, da je boj za enake pravice v Iranu, Afganistanu, Sloveniji ali drugje po svetu del večjega, medsebojno povezanega gibanja za pravičnost in enakopravnost. Njene besede so poudarile nujnost sodelovanja in solidarnosti pri soočanju s sistemskim zatiranjem.

Razmislek o širših posledicah

Dogodek v Ljubljani je bil več kot le razprava; bil je močan izraz solidarnosti in poziv k ukrepanju. Okrepil je misel, da so zgodbe žensk po vsem svetu, bodisi v Iranu, Afganistanu ali Sloveniji, prepletene v širši zgodbi boja za pravičnost in enakost. S povezovanjem kampanje #OurStoryIsOne z bojem žensk v Sloveniji in drugih državah je dogodek poudaril pomen enotnega, globalnega gibanja za enakost spolov.

Razprave so poudarile, da je boj proti sistemskemu zatiranju in za enake pravice univerzalen, čeprav se konteksti lahko razlikujejo. Razmišljanje gospe Sonje Lokar o vzdržljivosti, ki je potrebna v tem boju, je močno odmevalo: “Naše bitke so maratoni, nobena ne poteka hitro. Tudi ko zmagaš, ta zmaga ni večna. Treba se je boriti, vztrajati in se žrtvovati, ko ni druge izbire.”

Oglaševanje in odziv medijev

Konferenca v Ljubljani je bila deležna velike pozornosti nacionalnih in spletnih medijev, kar je še okrepilo ključne razprave, ki so potekale. Ugledna profesorica, sociologinja, političarka in aktivistka gospa Sonja Lokar, ki je bila tudi govornica na dogodku, je na uradni spletni strani Slovenskega ženskega lobija napisala pronicljiv prispevek. V članku se je poglobila v zgodovinski pomen boja za enakopravnost spolov, zlasti v razmislek o tragični usodi desetih žensk, usmrčenih v Iranu pred 40 leti, in jo povezala s trenutnimi izzivi, s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji in po svetu.

Poleg poročanja gospe Lokar je bil dogodek predstavljen tudi v več uglednih slovenskih medijih. Spletna novičarska platforma Svet24.si je objavila podroben članek , ki je bil objavljen tudi v njihovi tiskani reviji. V tiskani izdaji je prispevek obsegal impresivne tri strani, na katerih je bilo izpostavljeno trenutno stanje pravic žensk v svetu in posebni izzivi, s katerimi se še vedno soočajo slovenske ženske.

Mediji so med drugim objavili prispevek na portalu mojaleta.si , ki je poudaril pomen spomina na žrtve žensk v boju za enakost in razpravljal o širših posledicah za pravice žensk danes. O dogodku je poročal tudi starševski in družinski portal ringaraja.net, ki se je osredotočil na vlogo žensk in mater po svetu ter na to, kako se te vloge prepletajo s trenutnim bojem za enakost spolov. Megafon.si je v svojem članku poudaril globalni pomen konference v Ljubljani, ki je povezala zgodovinske izzive boja za pravice žensk s sodobnimi vprašanji enakopravnosti po svetu, ter izpostavil moč osebnih pričevanj, ki so bila predstavljena na dogodku.

Široka medijska pozornost ni le poudarila pomembnosti obravnavanih tem, temveč je pripomogla tudi k seznanitvi širšega občinstva s temi pomembnimi vprašanji, kar je spodbudilo nadaljnji dialog in ukrepanje v slovenski družbi.

Zaključek: Nadaljnji boj

Ob zaključku dogodka je bilo sporočilo jasno: boj za pravice žensk še zdaleč ni končan in zahteva skupna prizadevanja posameznikov in skupnosti po vsem svetu. Kampanja #OurStoryIsOne s takšnimi dogodki še naprej krepi te glasove ter gradi globalno mrežo odpornosti in upanja v nenehnem boju za pravice žensk.

V Ljubljani je to sporočilo naletelo na veliko poslušalcev, dogodek pa je bil močan opomin, da se pot do resnične enakosti nadaljuje, čeprav je bil dosežen napredek. Zgodbe, ki smo jih delili, navezane povezave in obnovljene zaveze na tem dogodku bodo nedvomno prispevale k širšemu gibanju za enakost spolov v Sloveniji in po svetu.

Z združitvijo lokalnih in globalnih vidikov dogodek ni le počastil spomina na tiste, ki so veliko žrtvovali, temveč je tudi spodbudil novo predanost temu namenu. Dogodek je bil pretresljiv opomnik, da so naše zgodbe – ne glede na to, od kod izvirajo – resnično skupne in združene v prizadevanjih za pravičnost, enakost in dostojanstvo za vse.