Vera Bahá’í na prvi pogled


V tisočih skupnostih po svetu nauki vere Bahá’í navdihujejo posameznike in skupnosti pri njihovem delu za izboljšanje njihovih lastnih življenj ter da doprinašajo k napredku civilizacije. Nauki Bahá’í govorijo o osnovnih temah kot so enost Boga in religije, enost človeštva in odstranitev predsodkov, o plemenitosti človeškega bitja, napredujočem razodetju verske resnice, razvoju duhovnih lastnosti, integraciji čaščenja in služenja, enakopravnosti moškega in ženske, sožitju med znanostjo in religijo, pravičnosti za vse, nujnosti izobrazbe in dinamiki odnosov med posamezniki, skupnostjo in institucijami v času, ko človeštvo napreduje k svoji kolektivni zrelosti.

Vsi ljudje so bili ustvarjeni, da poneso naprej vedno napredujočo civilizacijo.


Naj se ne hvali ta, ki ljubi svojo deželo, marveč raje ta, ki ljubi cel svet. Zemlja je le ena dežela in vsi ljudje so njeni prebivalci.


Napredujoče razodetje2020-03-19T11:24:01+01:00

Progressive revelation is a core teaching in the Baháʼí Faith that suggests that religious truth is revealed by God progressively and cyclically over time through a series of divine Messengers, and that the teachings are tailored to suit the needs of the time and place of their appearance.

In this respect, each Manifestation of God hath a distinct individuality, a definitely prescribed mission, a predestined revelation, and specially designated limitations. Each one of them is known by a different name, is characterised by a special attribute, fulfils a definite mission, and is entrusted with a particular Revelation.


The coming of each new messenger and the teachings they bring is compared to the coming of Spring, as the teachings bring new life to the world. Baháʼís accept the founders of the “major world religions” as Manifestations of God. The usual list Baháʼís commonly refer to include Krishna, Buddha, Zoroaster (Zarathustra), Abraham, Moses, Jesus, Muhammad, the Báb, and Baháʼu’lláh.

Among the bounties of God is revelation. Hence revelation is progressive and continuous. It never ceases. It is necessary that the reality of Divinity with all its perfections and attributes should become resplendent in the human world. The reality of Divinity is like an endless ocean. Revelation may be likened to the rain. Can you imagine the cessation of rain? Ever on the face of the earth somewhere rain is pouring down.


Enotnost religij2020-03-19T11:24:47+01:00

The prophet and founder of the Baha’i Faith, Baha’u’llah, said clearly that God has two main reasons for establishing religion:

God’s purpose in sending His Prophets unto men is twofold. The first is to liberate the children of men from the darkness of ignorance, and guide them to the light of true understanding. The second is to ensure the peace and tranquility of mankind, and provide all the means by which they can be established.


One of the ways to understand the oneness of all the Prophets of God is to consider their most compelling and profound inner messages. If you look at those central messages with wisdom and insight, you can see the utterances and teachings of these Manifestations of God all express a single truth.
Abdu’l-Bahá explains:

We are considering the divine plan for the reconciliation of the religious systems of the world. Bahá’u’lláh has said that if one intelligent member be selected from each of the varying religious systems, and these representatives come together seeking to investigate the reality of religion, they would establish an interreligious body before which all disputes and differences could be presented for consideration and settlement. Such questions could then be weighed and viewed from the standpoint of reality and all imitations discarded. By this method and procedure all sects, denominations and systems would become one.


Razglasitev Univerzalnega miru2020-03-19T11:25:21+01:00

A fundamental teaching of Bahá’u’lláh is the oneness of the world of humanity. Addressing mankind He says:

Ye are all leaves of one tree and the fruits of one branch.


By this it is meant that the world of humanity is like a tree, the nations or peoples are the different limbs or branches of that tree and the individual human creatures are as the fruits and blossoms thereof.

Bahá’u’lláh compared the world of humanity to the human body. Within this organism, millions of cells, diverse in form and function, play their part in maintaining a healthy system. The principle that governs the functioning of the body is cooperation. Its various parts do not compete for resources; rather, each cell, from its inception, is linked to a continuous process of giving and receiving.

Acceptance of the oneness of humanity demands that prejudice—whether racial, religious, or gender related—must be totally eliminated.

The time has come when all mankind shall be united, when all races shall be loyal to one fatherland, all religions become one religion and racial and religious bias pass away. It is a day in which the oneness of humankind shall uplift its standard and international peace like the true morning flood the world with its light.

Baha’is believe that the world will one day have universal peace. In fact, the Baha’i teachings contain a very large number of clear, specific prophecies and promises about the peace of the world:

That all nations should become one in faith and all men as brothers; that the bonds of affection and unity between the sons of men should be strengthened; that diversity of religion should cease, and differences of race be annulled — what harm is there in this?… Yet so it shall be; these fruitless strifes, these ruinous wars shall pass away, and the ‘Most Great Peace’ shall come.


It is time for the promulgation of universal peace—a peace which has for its basis right and justice; so that mankind will not be exposed to danger. At present it is the dawn of universal peace, we hope that its sun will soon shine and flood the East and the West with its light.


Neodvisno iskanje resnice2020-03-19T11:26:18+01:00

In fact, Baha’is see the investigation of the truth as every person’s most important life aspect.

We all have minds, hearts and souls. When these three powerful instruments combine in a seeker’s quest for meaning, our intelligence, our emotions and our deepest spiritual yearnings can bring our true inner reality to light. The Baha’i Faith encourages everyone to take that journey of spiritual discovery.

God has created in man the power of reason, whereby man is enabled to investigate reality. God has not intended man to blindly imitate his fathers and ancestors. He has endowed him with mind or the faculty of reasoning by the exercise of which he is to investigate and discover the truth; and that which he finds real and true, he must accept. He must not be an imitator or blind follower of any soul. He must not rely implicitly upon the opinion of any man without investigation; nay, each soul must seek intelligently and independently, arriving at a real conclusion and bound only by that reality.


Baha’u’llah, urging all humanity to investigate spiritual truth for themselves, urged us to “Look into all things with a searching eye.” An open-minded spiritual exploration can take many forms, but the Baha’i teachings recommend looking for meaning inwardly, seeking to know and understand your true self:

When the spiritually minded dive deeply into the ocean of their meaning they bring to the surface the pearls of their inner significance.


When you dedicate yourself to a spiritual search, to your own independent investigation of reality, you become a true seeker. You can learn from the experience and knowledge of others, of course, but ultimately you must let your own heart and mind decide what you truly believe.

For this reason, Baha’is have no clergy. Each Baha’i has the responsibility for his or her own spiritual growth. Every Baha’i prays and meditates as they see fit; no preaching, sermons, sacraments, confessions or rituals exist; and democratically-elected bodies administer every Baha’i community, rather than individual authorities who can impose their understandings on others.

The Baha’i teachings urge seekers to read and study the holy books of every Faith—and to go beyond their literal, outer words to discover their profound, symbolic inner meanings. At the same time, Baha’u’llah asks seekers of truth to explore their own inner landscape and learn to understand themselves: “One must, then, read the book of his own self …”

That searching self-exploration, coupled with a quest for inner and outer truth, leads the seeker on a journey of insight, spiritual development and growth.

Ravnovesje religije in znanosti2020-03-19T11:27:00+01:00

‘Abdu’l-Bahá has described science as the “most noble” of all human virtues and “the discoverer of all things”.
The Bahá’í teachings state the fundamental harmony of science and religion. This view derives from the belief that truth (or reality) is one. For if truth is indeed one, it is not possible for something to be scientifically false and religiously true. ‘Abdu’l-Bahá expresses this idea forcefully in the following passage:

If religious beliefs and opinions are found contrary to the standards of science, they are mere superstitions and imaginations; for the antithesis of knowledge is ignorance, and the child of ignorance is superstition. Unquestionably there must be agreement between true religion and science. If a question be found contrary to reason, faith and belief in it are impossible, and there is no outcome but wavering and vacillation.


Bahá’u’lláh affirms that man’s intelligence and reasoning powers are a gift from God:

This gift giveth man the power to discern the truth in all things, leadeth him to that which is right, and helpeth him to discover the secrets of creation.

Science results from our systematic use of these God-given powers.

Prenehanje vsakršnih predsodkov2020-03-19T11:27:46+01:00

Prejudice of all kinds, whether pertaining to gender, race, religion or class, needs to be eliminated if society is to truly progress. The very notion that one group of human beings is superior to another because of ethnic or social differences is a poison that afflicts the life of our communities, dividing us and denying our true identity as noble beings.

Acceptance of the oneness of humanity demands that prejudice—whether racial, religious, or gender-related—must be totally eliminated. No ethnic or cultural grouping is superior to another. All receive God’s love in equal measure.

All religious, racial, patriotic and political prejudices are the causes of war and the destroyers of the edifice of humanity. All these must be discarded and abolished.


Consider the flowers of the garden; though differing in kind, color, form and shape, yet, inasmuch as they are refreshed by the waters of one spring, revived by the breath of one wind, invigorated by the rays of one sun, this diversity increaseth their charm and addeth unto their beauty.

Know ye not why We created you all from the same dust? That no one should exalt himself over the other. Ponder at all times in your hearts how ye were created. Since we have created you all from one same substance it is incumbent on you to be even as one soul…


Enakopravnost ženskih in moških2020-03-19T11:28:48+01:00

There must be an equality of rights between men and women. Women shall receive an equal privilege of education. This will enable them to qualify and progress in all degrees of occupation and accomplishment. For the world of humanity possesses two wings, man and woman. If one wing remains incapable and defective, it will restrict the power of the other, and full flight will be impossible. Therefore the completeness and perfection of the human world is dependent upon the equal development of these two factors.

The Bahá’í Writings promise that “the entrance of women into all human departments is an irrefutable and incontrovertible question. No soul can retard or prevent it”; that in “no movement” will women “be left behind; that they “will attain in all such a degree as will be considered the very highest station of the world of humanity and will take part in all affairs”; that “when women participate fully and equally in the affairs of the world…war will cease.” This contribution of women to the establishment of world unity and peace will inevitably be recognized and developed.

The world of humanity is possessed of two wings: the male and the female. So long as these two wings are not equivalent in strength, the bird will not fly.


Univerzalni pomožni jezik2020-03-19T11:31:24+01:00

The Baháʼí Faith teaches that the world should adopt an international auxiliary language, which people would use in addition to their mother tongue.The aim of this teaching is to improve communication and foster unity among peoples and nations. The Baháʼí teachings state, however, that the international auxiliary language should not suppress existing natural languages, and that the concept of unity in diversity must be applied to preserve cultural distinctions.

‘Abdu’l-Bahá encouraged the adoption of a universal language, saying that it would help create the conditions for world unity:

A mutual language will become the mightiest means toward universal progress, for it will cement the east and the west. It will make the world one home and become the divine impulse for human advancement. It will upraise the standard of oneness of the world of humanity and make the earth a universal commonwealth. It will create love between the children of men and good fellowship between the various creeds.

n order to facilitate complete understanding between all people, a universal auxiliary language will be adopted and in the schools of the future two languages will be taught — the mother tongue and this international auxiliary tongue which will be either one of the existing languages or a new language made up of words from all the languages . 


Organizacija institucij2020-03-18T10:46:50+01:00

V veri Bahá’í ni duhovščine. Za zadeve skupnosti Bahá’í skrbi izvoljen Krajevni Duhovni zbor in Narodni Duhovni zbor, volitve se odvijajo enkrat na leto, so anonimne in brez kandidatur. Svetovna skupnost Bahá’í prejema svoje vodstvo od Univerzalne Hiše Pravičnosti, ki je izvoljena vsakih pet let, svoj sedež pa ima v svetovnem centru Bahá’í v Hajfi v Izraelu. Univerzalna Hiša Pravičnosti je najvišja institucija v Skupnosti Bahá’í.

Krajevni Duhovni zbor2020-03-18T10:51:30+01:00

Na krajevni ravni za zadeve skupnosti Bahá’í skrbi Krajevni Duhovni zbor. Vsak Krajevni Duhovni zbor sestavlja devet članov, ki so izvoljeni na letnih volitvah, ki so anonimne in nimajo kandidatur. Člani Zbora se med seboj posvetujejo in tako sprejemajo odločitve.

Krajevni Duhovni zbor skrbi za pospeševanje duhovne izobrazbe za otroke in mlade, krepitev duhovne in družbene povezave življenja skupnosti, oceno in uporabo resursov skupnosti ter zagotavlja, da se energija in talenti članov usmerijo v napredek skupnosti. Odgovoren je tudi za organizacijo devetnajstdnevnega praznovanja, ki je temelj življenja skupnosti Bahá’í. Ob devetnajstdnevnem praznovanju se prijatelji, ki živijo v isti skupnosti, zberejo, da skupaj molijo in se posvetujejo, dajejo predloge Krajevnemu Duhovnemu zboru in od njega prejemajo informacije.

Najvišja potreba človeštva je sodelovanje in recipročnost. Čim močnejše so vezi tovarištva in solidarnosti med ljudmi, tem večja bo moč konstruktivnosti in dosežka na vseh področjih dejavnosti ljudi.

Narodni Duhovni zbor2020-03-18T10:53:29+01:00

Na narodni ravni za zadeve skupnosti Bahá’í skrbi Narodni Duhovni zbor, devetčlansko telo, ki ga letno volijo vsi odrasli člani narodne skupnosti in je odgovorno za koordinacijo dejavnosti Krajevnih Duhovnih zborov in posameznih članov skupnosti Bahá’í v določeni državi.

Odgovornosti Narodnega Duhovnega zbora vključujejo usmerjanje finančnih resursov skupnosti, podpiranje rasti narodne Skupnosti Bahá’í, koordinacijo zadev skupnosti, vključno z družbenimi in ekonomskimi razvojnimi dejavnostmi, organizacijo odnosov z Vlado, reševanje vprašanj posameznikov in Krajevnih Duhovnih zborov in krepitev sodelovanja skupnosti Bahá’í v življenju družbe na narodni stopnji. Na vseh področjih dela so Narodni Duhovni zbori deležni modrosti in izkušenj Svétnikov, ki jim svetujejo in jim pomagajo.

Institucija Svétnikov2020-03-18T10:54:42+01:00

Institucijo Svétnikov je ustanovila Univerzalna Hiša Pravičnosti leta 1968. Njeni člani nimajo zakonodajne, izvršne ali sodne pristojnosti. Njihovo delo je spodbujanje dejavnosti, pomoč pri individualni iniciativi, pospeševanje učenja v skupnosti Bahá’í in svetovanje Duhovnim zborom. Institucija igra pomembno vlogo pri napredku skupnosti in nudi pomoč tako posameznikom kot institucijam.

Vsakih pet let Univerzalna Hiša Pravičnosti imenuje 81 Svétnikov po svetu, ki so del petih Kontinentalnih uprav. Te uprave imenujejo Člane Pomožnih uprav, ki služijo določenim geografskim področjem v dani regiji. Svétniki skupaj s Člani Pomožnih uprav in njihovimi pomočniki pomagajo pri pospeševanju rasti skupnosti Bahá’í, napredku njenega duhovnega, intelektualnega in družbenega življenja.

Univerzalna Hiša Pravičnosti2020-03-19T11:14:20+01:00

Univerzalna Hiša Pravičnosti je mednarodno vladno telo vere Bahá’í. Bahá’u’lláh je zapovedal ustanovitev te institucije v knjigi Svojih zakonov, ki se imenuje Kitáb-i-Aqdas.

Univerzalna Hiša Pravičnosti je devetčlansko telo, ki je izvoljeno vsakih pet let. Volijo ga predstavniki vseh narodov sveta – člani Narodnih Duhovnih zborov. Bahá’u’lláh je Univerzalni Hiši Pravičnosti zadal nalogo, da pozitivno vpliva na dobrobit človeštva, pospešuje izobraževanje, mir in globalno blaginjo, da zaščiti človeštvo. Njena naloga je aplikacija naukov Bahá’í za vedno razvijajočo se družbo in v tem pogledu lahko uzakoni zadeve, ki niso eksplicitno omenjene v Svetih Spisih Vere.

Od njene prve izvolitve leta 1963 Univerzalna Hiša Pravičnosti vodi svetovno skupnosti Bahá’í pri razvoju njenih sposobnosti, da prispeva k izgradnji cvetoče globalne civilizacije. Vodstvo Univerzalne Hiše Pravičnosti zagotavlja enotnost razmišljanja in delovanja v skupnosti Bahá’í na poti učenja, kako pretvoriti Bahá’u’lláhjevo vizijo o svetovnem miru, v resničnost.

Hiše čaščenja2020-03-19T11:22:31+01:00

Bahá’u’lláh je določil, da bodo Hiše čaščenja Bahá’í duhovna zbirališča za molitev in meditacijo in da bodo okoli njih stale socialne, humanitarne in znanstvene institucije. Hiše čaščenja Bahá’í simbolizirajo enotnost ljudi, ne glede na raso, narodnost ali religijo, ki se združujejo pod eno streho, da bodo častili enega Boga. Do danes je bilo zgrajenih osem kontinentalnih in dve krajevni Hiši čaščenja.

Struktura Hiše čaščenja je sestavljena iz osrednje stavbe in dodatnih stavb. Hiša čaščenja je osrednji kraj čaščenja v geografskem kraju, njen namen ni le, da je kraj za molitev. ‘Abdu’l-Bahá je razložil, da zaradi zagotavljanja izobrazbe, zdravstva in drugih storitev, lahko podpira družbeni in ekonomski napredek skupnosti in daje zatočišče in pomoč tistim, ki ju potrebujejo. Zato je ‘Abdu’l-Bahá predvidel, da bodo dodatne zgradbe, kot so bolnišnica, šola, univerza, ambulante in hospic postopoma dodani Hiši Čaščenja. Bahá’u’lláh pravi, da je Hiša Čaščenja Mashriqu’l-Adhkár, kar v arabščini pomeni “kraj zore omembe Boga.”

Hiše čaščenja Bahá’í stojijo v:

  • Wilmette, Illinois, Združene države Amerike. Otvoritev leta 1953.
  • Kampali, Uganda. Otvoritev leta 1961.
  • Sydneyju, Avstralija. Otvoritev leta 1961.
  • Frankfurtu, Nemčija. Otvoritev leta 1964.
  • Panama Cityju, Panama. Otvoritev leta 1972.
  • Apia, Samoa. Otvoritev leta 1984.
  • New Delhiju, Indija. Otvoritev leta 1986.
  • Santiagu, Čile. Otvoritev leta 2016.
  • Battambangu, Kambodža. Otvoritev leta 2017.
  • Norte del Cauci, Kolumbija. Otvoritev leta 2018.
Dvestota obletnica rojstva Bába2020-03-19T11:33:54+01:00

29. in 30. oktobra 2019 so ljudje po celem svetu praznovali 200. obletnico rojstva Bába. Njegovo sporočilo je pripravilo pot za prihod Bahá’u’lláhja, Utemeljitelja vere Bahá’í.

Báb je bil Glasnik vere Bahá’í. Sredi 19. stoletja je oznanil, da je nosilec sporočila, ki bo spremenilo duhovno življenje človeštva. Njegova misija je bila, da pripravi pot za prihod drugega Mesije od Boga, ki bo večji od Njega, ki bo prinesel dobo miru in pravice.

Oktobra 2019 je slovenska skupnost Bahá’í s svojimi družinami in prijatelji, sosedi in sodelavci praznovala 200. obletnico rojstva Bába. Za več informacij o dogodku, prosim obiščite uradno stran o praznovanjih in članek iz časopisa Dnevnik.

Dvestota obletnica rojstva Bahá’u’lláhja2020-03-18T11:39:44+01:00

Navdihnjeni z življenjem in nauki Bahá’u’lláhja so milijoni ljudi po celem svetu praznovali 200. obletnico Njegovega rojstva 21. in 22. oktobra 2017.

Bahá’u’lláh se je rodil v Tehranu leta 1817. Dve stoletji kasneje so dan Njegovega rojstva praznovali po celem svetu, poleg njega pa še dan rojstva predhodnika Njegovega Razodetja, Bába, ki je bil rojen 1819. leta. Ta dvojna rojstna dneva vsako leto praznujemo kot en festival, kjer se spominjamo tesno povezanih življenj teh dveh Svetilk.

Oktobra 2017 je slovenska skupnost Bahá’í s svojimi družinami in prijatelji, sosedi in sodelavci praznovala 200. obletnico rojstva Bahá’u’llahja, utemeljitelja vere Baha’i. Za več informacij o dogodku, prosim obiščite uradno stran o praznovanjih in članek iz časopisa Dnevnik.

The Báb2020-03-19T19:09:16+01:00

Báb (1819-1850) – Glasnik vere Bahá’í

Sredi 19. stoletja, ki je bil en najbolj turbulentnih časov v zgodovini človeštva, je mlad trgovec oznanil, da je Nosilec sporočila, ki je bilo namenjeno preobrazbi življenja človeštva. V času, ko je Njegovo deželo Iran pretresal moralni propad, je Njegovo sporočilo spodbudilo navdušenje in upanje pri vseh družbenih razredih in je hitro privabilo na tisoče sledilcev. Prevzel je ime “Báb”, kar v arabščini pomeni “Vrata”.

Bábova navodila za duhovno preobrazbo so bila revolucionarna, saj je pozival k duhovni in moralni reformaciji, k izboljšanju položaja žensk in revnih. Istočasno je utemeljil samostojno religijo. Sledilce je navdihoval k temu, da so spremenili svoja življenja in da so izkazovali herojstvo.

Báb je oznanil, da človeštvo stoji na pragu nove dobe. Njegova misija je trajala le šest let in je pripravila pot za prihod Božje Manifestacije, ki bo prinesla čas miru in pravičnosti, ki so ga napovedovale vse svetovne religije.


Bahá’u’lláh (1817-1892) – Božanski Vzgojitelj

Skozi celo zgodovino so velike religije dajale svojim sledilcem primarno gonilno silo pri civilizaciji človeškega značaja, poudarjale so samodisciplino, pobožnost in herojstvo. Mnogo religioznih moralnih načel je bilo prenesenih v strukture in vzorce, ki so služili povišanju človeških odnosov in so pospeševali kolektivno življenje človeštva.

Vsakič, ko se pojavi Božja Manifestacija, se v svetu sprosti polnejša mera navdiha za naslednjo stopnjo v prebujanju in napredku človeštva. Človeško bitje – navzven povsem običajno – je poklicano, da je Božji glas. Lahko se spomnimo Mojzesa, ki je stal pred Gorečim Grmom, Budo, ki je razsvetljenje prejel pod drevesom bodhi, Svetega Duha, ki se je spustil na Jezusa v obliki golobice ali nadangela Gabrijela, ki se je prikazal Mohamedu.

Sredi 19. stoletja je Bog poklical Bahá’u’lláhja, kar pomeni “Božja Slava”, da je človeštvu prinesel novo Razodetje. Štirideset let je razodeval verze, pisma in knjige. V Svojih Spisih je orisal okvir za razvoj globalne civilizacije, ki zaobjema tako duhovne, kot tudi materialne dimenzije človeškega življenja.

Nikoli si nisem prizadeval za posvetno vladavino. Moj edini namen je, da ljudem predam to, kar mi je zapovedal Bog…


Bahá’u’lláh je 40 let trpel zapor, mučenje in izgnanstvo, ker je človeštvu prinesel najnovejše Božje sporočilo. Danes sta Njegovo življenje in poslanstvo vse bolj poznana po celem svetu. Milijoni ljudi se učijo, kako uporabiti Njegove nauke v svojem individualnem in kolektivnem življenju za izboljšanje sveta.


‘Abdu’l-Bahá (1844-1921) – Popolni Vzornik

V začetku 20. stoletja je bil ‘Abdu’l-Bahá, najstarejši sin Bahá’u’lláhja, skrbnik vere Bahá’í, znan po svojem prizadevanju za družbeno pravico ter ambasador za mednarodni mir.

Pospeševanje enotnosti je temeljno načelo Njegovih naukov, zato je Bahá’u’lláh poskrbel, da Njegove religije ne bi doletela enaka usoda, kot druge, ki so se razdelile v sekte po smrti njihovih utemeljiteljev. V Svojih spisih je vsem zapovedal, naj se obrnejo k Njegovemu najstarejšemu sinu ‘Abdu’l-Baháju, ki je pooblaščeni interpret Njegovih spisov in popolni vzornik duha Vere in njenih naukov.

Po Bahá’u’lláhjevi smrti so izjemne lastnosti ‘Abdu’l-Bahája, Njegovo znanje in Njegovo služenje človeštvu živo prikazovali Bahá’u’lláhjeve nauke v življenju in so prinesli prestiž hitro rastoči skupnosti po svetu.

‘Abdu’l-Bahá je svoj čas posvetil napredovanju vere Svojega očeta in pospeševanju idealov miru in enotnosti. Spodbujal je ustanovitev krajevnih institucij Bahá’í in vodil začetne družbene in ekonomske iniciative. Po Njegovi izpustitvi iz zapora, ki je trajal celo Njegovo življenje, se je ‘Abdu’l-Bahá podal na potovanja, ki so Ga popeljala v Egipt, Evropo in Severno Ameriko. Celo Svoje življenje je na preprost način predstavljal Bahá’u’lláhjeva navodila za duhovno in socialno obnovo družbe.

Shoghi Effendi2020-05-28T18:33:07+02:00

Shoghi Effendi (1897-1957) – Varuh vere Bahá’í

Bahá’u’lláh je imenoval Svojega najstarejšega sina ‘Abdu’l-Bahája kot Center Svoje Zaveze in je zapovedal ustanovitev Univerzalne Hiše Pravičnosti, da bi zagotovil, da bo Njegovo Razodetje doseglo svoj namen – ustanoviti enoten svet in zagotoviti enotnost skupnosti Bahá’í. ‘Abdu’l-Bahá pa je utemeljil načela po katerih Univerzalna Hiša Pravičnosti deluje in je zapovedal, da se morajo Bahá’íji po Njegovi smrti obrniti k Njegovemu najstarejšemu vnuku Shoghi Effendiju, ki ga je imenoval kot Varuha vere Bahá’í.

Univerzalna Hiša Pravičnosti in Varuh so dobili nalogo, da uporabljajo načela, predstavljajo zakone, ščitijo institucije in prilagajajo vero Bahá’í potrebam vedno napredujoče družbe.

Šestintrideset let je Shoghi Effendi z neverjetnim uvidom, modrostjo in predanostjo sistematično spodbujal razvoj, poglobil razumevanje in okrepil enotnost skupnosti Bahá’í, ko je rasla in je vse bolj odražala raznolikost celotnega človeštva.

Pod vodstvom Shoghi Effendija se je edinstveni sistem, ki ga je za urejanje svetovne skupnosti orisal Bahá’u’lláh, hitro razvijal po celem svetu. Prevedel je Spise Bahá’í v angleščino, razvil duhovni in administrativni center Vere v Sveti deželi in v tisočih pismih, ki jih je napisal, ponudil globoke uvide v duhovne dimenzije civilizacije in dinamiko družbenih sprememb, nam odkril navdihujočo vizijo prihodnosti, kamor se pomika človeštvo.

Univerzalna Hiša Pravičnosti2020-05-28T18:40:09+02:00

Univerzalna Hiša Pravičnosti (ustanovljena leta 1963)

Univerzalna Hiša Pravičnosti je mednarodno vladno telo vere Bahá’í. Bahá’u’lláh je zapovedal ustanovitev te institucije v knjigi Svojih zakonov, ki se imenuje Kitáb-i-Aqdas.

Univerzalna Hiša Pravičnosti je devetčlansko telo, ki je izvoljeno vsakih pet let. Volijo ga predstavniki vseh narodov sveta – člani Narodnih Duhovnih zborov. Bahá’u’lláh je Univerzalni Hiši Pravičnosti zadal nalogo, da pozitivno vpliva na dobrobit človeštva, pospešuje izobraževanje, mir in globalno blaginjo, da zaščiti človeštvo. Njena naloga je aplikacija naukov Bahá’í za vedno razvijajočo se družbo in v tem pogledu lahko uzakoni zadeve, ki niso eksplicitno omenjene v Svetih Spisih Vere.

Od njene prve izvolitve leta 1963 Univerzalna Hiša Pravičnosti vodi svetovno skupnosti Bahá’í pri razvoju njenih sposobnosti, da prispeva k izgradnji cvetoče globalne civilizacije. Vodstvo Univerzalne Hiše Pravičnosti zagotavlja enotnost razmišljanja in delovanja v skupnosti Bahá’í na poti učenja, kako pretvoriti Bahá’u’lláhjevo vizijo o svetovnem miru, v resničnost.

Vsak dan se pojavlja nova težava in za vsako težavo obstaja praktična rešitev, takšne zadeve je treba predati predstavnikom Hiše Pravičnosti, da bodo lahko delovali, kot zahtevajo potrebe in zahteve časa.