RAZGOVOR O NUJNOSTI POGOVOROV O VERSKI NESTRPNOSTI
ZDRUŽENI NARODI, 17. november 2005(BWNS) - Vlade bi se morale krepko lotiti naraščajočih verskih nestrpnosti z vzpodbujanjem tako znotraj kot tudi med verskimi skupinami in z zagotovitvijo, da bodo ženske in politični voditelji vpleteni v te pogovore.
To so nekatera izmed priporočil, do katerih je prišla razprava med strokovnjaki o religiji in prepričanjih na simpoziju, ki ga je organizirala Mednarodna Skupnost Baha'i skupnost v New Yorku 25.10. 2005.

V razpravo so bili vključeni Piet de Klerk, nizozemski amabasador za človekove pravice, Asma Jahangir, posebna poročevalka o svobodi verskih prepričanj pri Združenih Narodih in Felice Gaer, direktorica Jacob Blaustein Instituta za napredovanje človekovih pravic. Bani Dugal, glavna predstavnica Baha'i skupnosti pri ZN je predsedovala simpoziju z naslovom "Svoboda verjeti: vzdrževanje standardoov univerzalne dekleracije o človeških pravicah."
Gospa Dugal je dejala, da je Mednarodna Skupnost Baha'i sponzorirala ta dogodek, da bi vzpodbudila razpravo in razmišljanje v smeri oplemenitenja in varovanja pravic do svobode vere in prepričanj.

"Morda se sedaj bolj kot kadarkoli prej religiozne ideje in religiozni akterji umeščajo na vse nivoje družbe," je dejala ga. Dugal.
"Kot protiutež pospeševalnemu procesu globalizacije, se iskanje smisla, korenin in skupnosti manifestira skozi različna izražanja čaščenja in prepričanja," je dejala.
"Istočasno pa - kot je ponavljajoče se poudarjeno v poročilih posebih poročevalcev ZN o teh pravicah - smo priča vztrajni nestrpnosti in diskriminaciji, ki je osnovana na veri in prepričanjih, rasti nasilja in sovraštva v imenu vere in verskega ekstremizma.
Vsi trije govorniki so poudarili pomembnost vzdrževanja pravice do svobode vere in prepričanj, ki jih je zastavila univerzalna deklaracija o človeških pravicah in drugi sporazumi ZN.
"Nekateri pravijo, da je svoboda vere mati vseh človeških pravic," je dejal De Klerk in dodal, da so vse človekove pravice univerzalne in med sebojno povezane.
"Stopnja do katere se svoboda vere ali prepričanja vzdržuje odraža položaj splošnih človekovih pravic v določeni državi." je dejal.
De Klerk je omenil, da čeprav zaskrbljenost vladnih represij verskih svobod ni izgubila svoje pomembnosti, se je težišče prestavilo na naraščajoče napetosti med verskimi skupinami samimi in da je povzročilo nove skrbi pri pravicah za versko svobodo, je dejal.
"V našem globaliziranem svetu se določene vere ali verniki čutijo bolj in bolj ogrožene kot prej."

Zdi se, da je ta trend vodil do porasta fundametalizma in s tem združenih razkorakov med vladnim in verskim pravom.
De Klerk pravi, da so bile prvi vzrok za porast verskih napetosti povečane migracije, kjer to pomeni, da religije niso več zaprte le v eno regijo kot poprej.
"Drugi razlog, ki se je pojavil s padcem železne zavese, pa je, ko se ne da več zbrati ljudi okoli političnih ideologij - toda religiozna ideologija ni izgubila svojega vpliva."
Ne le vzdrževanje zakonov, ki omogočajo versko svobodo, pravi De Klerk je najboljša pot za vlade, da bi lahko obvladovale verske napetosti in nestrpnsti , da bi vzpodbujale dialog, tako znotraj religij kot med verskimi skupinami.
"Tako bi bilo za ekstremiste težje vzpodbujati ljudi k verskemu nasilju," je dejal.
"Države bi morale podpirati te dialoge tako moralno kot finančno."
Gospa Jahangir je dejala, da je med obiski v zadnjem letu v tri države - Nigerijo, Sri Lanko in Francijo - videla obnovljeno tekmovalnost med verami in strah, da bi ena religija prevzela druge.
Verski dialog se ne bi smel odivjati le med verskimi voditelji, je dejala. "Dialog bi ostal brezpredmeten, če politiki niso vpletnei - še več, tudi ženske, ki ostajajo na robu in so pogosto žrtve verskih nestrpnosti."
Ena najbolj spornih točk med verskimi skupinami in drugimi, vključuje državo, je področje družinskega prava, je dejala.
Včasih je interpretacija verskega prava v nasprotju s splošno sprejetimi principi narodnega in mednarodnega prava, kot je primer enakopravnosti med spoloma, je dejala.
"Prepričana sem, da je sedaj čas, da politiki..prevzamejo vodilno vlogo pri dialogu o tem, kako lahko odstranimo te napetosti, ker so nekatere zaradi čisto zaradi prepričanja in nekatere se borijo za moč - in le tem bi se morali posvetiti."
Gospa Jahangir je ravno tako dejala, da je opazovala razmerje med versko svobodo in razvojem. "Kjer imate versko zatiranje, je revščina še slabša."je dejala.
Ga. Gaer je govorila o svojih izkušnjah, ki jih je imela kot članica Komisije za mednarodne verske svobode pri Združenih Narodih (USCIRF), ki je bila ustanovljena 1998, da bi nadziral svobode religij ali prepričanj izzven meja ZDA, nanašajoč se na ZDA zunanjo politiko.
Dejala je, da nekatere vlade narobe uporabljajo omejitve verske svobode, ki so specificirane v mednarondih sporazumih, kot je mednarodna zaveza o civilnih in političnih pravicah.
Na primer, med tem, ko USCIRF podpira pravice za "svobodo mišljenja zavesti in vere," vključno s pravico do "izražanja svoje vere ali prepričanja v čaščenju, obredih, praksi in poučevanju." obogoča vladam, da kratijo odprto izražanje verskega prepričanja, če je "potrebno zaščititi varnost javnosti, red, zdravje ali moralo ali osnovne pravice in svobodo drugih."
Ga. Gaer pravi, da so mnoege vlade krivično uporabile to kot dovojenje, da zatirajo vero v manjšini.
V Savdski Arabiji so članom USCIRF vladni uradniki dejali, da odprto izražanje vere - kot je obstoj ne-muslimanskih hiš čaščenja in verskih simbolov - morajo biti omejeni, ker "savdski ljudje ne bodo tolerirali in morda nasilno oporekali javnemu izražanju reigije s strani ne-muslimanov."
"Če je to točno, mora biti rešitev ne v zatiranju verskega izražanja pač pa v poučevanju tolerance," je dejala.
Med obiskom USCIRF v Egiptu leta 2004, ko so raziskovali zaskrbljenost zaradi zatiranja koptskih Kristjanov, Židov in Bahai'jev in gotovo neortodoksnih Muslimanov, so članom USCIRF vladni uslužbenci povedali, da so morali sprejeti takšne restrikcije, da bi zagotovili javni red.
Ko pa so egipčanske predstavnike prosili za dokaze za obstoj groženj s strani teh skupin za javni red, mir le ti niso mogli dati nobenega dokaza.
"Djeali so, da so Baha'iji vpleteni v poltično aktivnost in da skupnost sodeluje v nemoralnih dejanjih,"pravi ga. Gaer. "Toda podatkov, da bi to lahko uradno podrpli, niso imeli. In, ko smo jim to pokazali, ni to tem uradnikom predstavljalo nikakršne razlike in so te iste argumente uporabili v naslednjih srečanjih."

NAZAJ | ČLANEK NA BWNS